Nekoč, nekje je bil čas, kjer so stvari nekaj pomenile. Besede so imele osrednjo vlogo prenašalca informacij. Knjige so predstavljale vse znanje tega sveta in knjižnice najsvetejše hrame človeških dosežkov. Visoki oboki nepredstavljivih dimenzij, ki so držali svet pokonci. Tisto, kar je bilo in tisto, kar še bo.
Potem je kot strela iz jasnega med nas udaril svetovni splet. Informacije so bile vedno lažje dostopne. Količina informacij je hitro prerasla meje obvladljivega in nastali so iskalniki, ki so nam pomagali najti pot do želenih vsebin. Zelo kmalu se je obče človeštvo spomnilo, da bi lahko z informacijami na spletnih mestih zaslužilo. Pasice, poskakujoča okenca, video, kontekstualni oglasi, partnerski programi… Iz semantičnega vidika smo s tem uspeli izničiti dejansko vrednost informacij, saj so te ‘preobložene’ z balastom, ki upraviteljem teh spletnih mest prinaša za pest cekinov. Tudi na blogih ni nič drugače. Je res vredno za bakšiš prodati sebe, digitalizirano obliko svojih misli, zapisanih na spletu? Zdrava pamet pravi da ne, dejansko stanje v praksi govori da ja.
Semantično so zaradi tega povsem bizarne vsebine posameznih blogov, na semiotski ravni pa kar blogi oziroma splet per se.
Je morda na tem mestu smiseln razmislek, kaj nas je pripeljalo do te točke v času in prostore in odločitev, kam iti naprej. Projekt stopwebpollution, za katerim stojita Mitja in Davor ponuja kar nekaj zanimivih možnosti. Predvsem kot izhodišče za razmišljanje in smernice za delovanje v prihodnosti. Dejansko je splet trenutno v nekem čudnem mehurčku, kjer bi bili vsi radi vse, imeli vse, znali vse in prodali vse. Pa, je to res možno? Smo res lahko univerzalni, globalni übermojstri ali le ustvarjalci nekega ozkega sklopa znanj in informacij. Pogled na trenutno stanje v blogosferi in spletu kot celoti nudi odgovor o trenutnem zeitgeistu.
Dejstvo je ravno obratno – ne da vse znamo, ampak ne znamo ničesar!
Če poči guma na avtu, kličemo AMZS. Razen seveda na internetu, ali pa v računalništvu na splošno. Tu bi radi pa vsi vse znali in zato je po mojem vse narobe.
@chef: My point exactly. Vsi bi radi vse znali, dejansko pa je ravno obratno.
Vsi vemo, kako težko je v realnem svetu, kje veljajo osnovni fizikalni, ekonomski, politični in drugačni zakoni najti nekoga, ki zares dobro obvlada svoje področje. Na internetu očigledno poli-strokovnjakov in holističnih vseznalcev kar mrgoli. Je potem to res preslikava realnosti? Ali je realnost le približek splet(e)nega sveta?
Kaj pa vem… ampak fascinacija nad internetom se mi zdi vse bolj podobna fascinaciji nad blogosfero – oboje poveličujemo, ali pa smo poveličevali, šele zdaj pa smo se začeli spraševati, če nismo morda pretiravali.
Meni se zdi na primer zaskrbljujoče, da je na mojem blogu pristal nekdo prek iskalne besedne zveze “konjski kurac”. Mislim, jebeni pokvarjenec je hotel gledat konjske penise, vrglo ga je pa na moj fantastičen blog in to samo zato, ker je en kreten v komentarju nekomu oponesel, da je pač konjski kurac. To je zame posledica web pollutiona par excellence. Še malo, pa google res ne bo več sfolgal, mi bomo pa spet listali po Encyclopedii Britannici. Ja, ciničen sem.
@chef: prava mera cinizma je gotovo popolnoma na mestu. Morda smo na začetku na internet in splet vsi gledali malce postrani, potem pa smo pretiravali v poveličevanju. Po mojem skromnem mnenju smo ga danes prignali do te mere, da je postal največje odložišče pogrošnih, rumenih in drugih podobnih vsebin.
Seveda dejstva, da je odlična komunikacijska platforma, ki dobesedno razteguje pomen prostora-časa, ne gre zanemariti. A, v sferi, ki jo praktično vsi soustvarjamo in kjer neka kolikor toliko oprijemljiva pravila sploh ne obstajajo, ostaja le eno pravilo. Drži se vsebin, informacij in podatkov, ki v danem trenutku zanimajo največje število uporabnikov (ter botov iskalnikov).
Relevanca, pravilnost in celo resničnost podatkov niso pomembni faktorji. Trenutno je žal tako. In edino uporabniki lahko to spremenimo. Gre pa za veliko (dinozavrsko) maso.
Ja, ampak dokler bo splet najboljša možnost oglaševanja, po mojem ne moremo pričakovat očiščenja. Ko to ne bo več, bo postal pa nezanimiv.
Splet najboljša možnost oglaševanja? In zakaj se potem namenja spletu v oglaševalskih razrezih ~10 % (v Sloveniji še bistveno manj)? Oglaševanje bo na spletu postalo učinkovito takrat, ko se bo bistveno zreduciralo.
A bi gledal televizijo, če bi bilo razmerje oglasov in vsebin obrnjeno, torej na pol ure oglasov pet minut vsebine, ki jo želiš pokonzumirati? Tako približno lahko primerjamo splet in teve, kar se zasičenosti z oglaševanjem tiče.
Ne bi gledal :) Tudi v obratnem razmerju ne gledam, hehe.
Sva se pa zadnjič s frendom menila o xxx zaslužkarskih portalih. Kako to, da obstaja folk, ki dejansko plačuje za tiste minute, ko lahko gleda nage joške in mednje stisnjene 25 centimetrske penise? Mislim, ogromno teh vsebin je po celem spletu zastonj!
Problem je v tem, da drugih vsebin praktično nihče ne plačuje. Samo za pornografijo se najdejo, norci.
Hvala za podporo projektu, Miha!
Ne vem točno, kaj bo nastalo iz stop web pollution dot org, vem le, da je treba nekej nardit, drugače se bomo potopili v vsem tem spletnem sranju.
Vse več ljudi srečujem, ki pravijo, da jim gre web enostavno na živce. Ker je enostavno naporen. Če nisi zelo napreden uporabnik, ti ravno web namesti trojanske konje in zelo hitro upočasni še tako dobro kišto. In na živce jim gredo dolgočasni blogi, brezveznosti na facebooku …
Če ne drugega bo stop web pollution odličen vir za tematsko analizo, kaj je na webu najbolj narobe. Kaj je storiti je pa naslednji korak.