O čem pisati na blogu?
Esencielna blogerska dilema - kaj napisati?
Toliko idej, toliko misli, toliko možnosti. Pa res vse zanimajo druge? Obstaja nekaj čisto preprostih (objektivnih) faktorjev, po katerih lahko določimo objavljabilnost neke vsebine. V zapisih pišemo o različnih ‘dogodkih’. Dogodek določimo kot nekaj, kar se je zgodilo v določenem časovnem intervalu (če se ni zgodilo, ampak le dogajalo, gre za dogajanje). Definicij o tem, kaj točno je dogodek je premnogo in so bistveno preveč abstraktne, da bi si z njimi lahko karkoli pomagali (s filozofskimi dimenzijami dogodkov se ukvarjajo fenomenologi).
Dogodek je torej osnova vsakega zapisa. Funkcija zapisa, ki bo hkrati prinesel nekaj novega, je ažurno poročanje o aktualnih dogodkih, kakor so se ti dogodki zgodili v okviru mehanizmov percepcije (individualne ali kolektivne). Kakor jih mi razumemo torej. Med dogodki, ki so se zgodili v našem univerzumu, izbiramo po faktorjih, ki določajo ali so vredni objave (newsworthy). Ti faktorji se stalno uporabljajo v medijih in novinarstvu, saj je potrebno iz širokega nabora dogodkov izbrati tiste, ki so res pomembni (ali pa pomembnost dogodka določa to, ali se pojavi v medijih ali ne? Iztočnica za drug zapis). Blog, kot drugačen tip medija, popolnoma dvosmerne narave, seveda zahteva svoje prilagoditve:
1. ŠIRINA VPLIVA: dogodek, ki vpliva na več ljudi in ki pusti močnejše posledice je močnejši (Siddharta na štadionu ali lokalni band v baru na koncu ulice).
2. GEOPOLITIČNA BLIŽINA: bližje, ko je neka stvar domačemu pragu, bolj nas firbec vleče.
3. AKTUALNOST: pišimo o stvareh, ki še niso bile popisane, sporočene drugje. Kdor prvi pride mora mlet.
4. POMEMBNOST/UGLEDNOST: dogodki, ki so povezani z rich-in-famous in imajo prioriteto. Prestiž zanima skoraj vse.
5. NOVOST, NENAVADNOST: frik nesreče, bizarke in podobno… pišite o tem. Ste se spustili v verbalni dvoboj s Dajano kakšnim blogerjem?
6. KONFLIKTNOST: se boste postavili proti oblasti, posedujete prepovedane izotope ali pa v glavi kujete masterplan, kako zavojevati svetu.
7. KO SE NIČ NE DOGAJA: pišite o tem, kako ste zjutraj vstali, kaj ste zajtrkovali Kakšen dan bo blog strumno počakal brez frišne vsebine. Lahko pa objavite kakšno statistiko obiska, keyworde, itd.
8. FILOZOFIJA BLOGA: kaj me je spravilo k temu, da sem šel pisat blog? Je ta zapis v skladu s tem in prejšnjimi objavami, ali je čas za prevetritev ciljev? Works both ways.
Seveda se teh dejavnikov ni treba strogo držati, so le faktorji po katerih lažje izbiramo. Ker je blog osebni medij, je še vedno najboljši iskren zapis o pogledu na določen dogodek. Argumentiran in korekten. Ali pač popolna izmišljotina? Pravila postavljate sami.
Za več glej:
- Boyd, Andrew (1994). Broadcast Journalism,Techniques of Radio and TV News.
- Košir, Manca (1988). Nastavki za teorijo novinarskih vrst. Ja, ta Manca.
2 komentarjev »
Vir RSS za komentarje te objave. Naslov URI za povratno sledenje


sam mal težim ;) …
- če se sprašuješ, o čem pisati, potem ne piši;
- če že veš, “o čem” pisati, se začni fejst ukvarjat s “kako”;
- “dogodek” je preozka stvar;
- blog ni medij (v strogem pomenu. je pa lahko tudi to.)
sori …
Zakaj se opravičuješ?
Morda si pa kdo odpre blog zaradi tega, ker je to sedaj aktualno, pa po treh, štirih zapisih ne ve več kaj napisati, saj mu zmanjka ‘štofa’. Morda.
Kako pisati o izbrani temi je stvar stila in jezikovne kulture avtorja. Pravila o svojem mediju (blog je medij v ožjem in v širšem smislu), si postavlja vsak sam - razen, če je vključen v kakšno urednikovano in regulirano blogersko platformo.
Obsežnejša stvar od dogodka je dogajanje (ki lahko še ni zaključeno, oziroma se še vrši), vendar je tu potem že boljše, če govorimo o popisovanju.
Še enkrat, zakaj opravičilo? Tvoje mnenje vzamem, tako kot je in ga sprejmem.