Kdo napihuje plačni mehurček?
V Financah je bil 4. marca objavljen članek z naslovom ‘Kateri študij se najbolj splača‘. Naslov sicer delno namiguje, da bodo v prispevku informacije o študiju, a se izkaže za nekaj popolnoma drugega. Prispevek zelo odkrito govori o tem, katere službe oziroma delovni profili so trenutno najbolj iskani - in posledično tudi najbolje plačani. Ravno zaradi tega je vsebina gotovo pritegnila marsikoga, ki se sprašuje, kakšne so plače na drugih ‘pašnikih’ in, ali je trava tam res bolj zelena.
Vse skupaj na prvi pogled deluje zelo informativno, a resnica je nekje drugje. Avtorica članka na podlagi HR strokovnjaka trdi, da je povprečna (!) neto plača vodij projektov med 1.500 in 2.000 evrov. Če to dejstvo drži, naj bi bile entry level plače okrog 1.000 evrov, za najboljše kadre v tem poklicu pa verjetno okrog treh evrskih tisočakov. Neto seveda.
Nekaj vrstic naprej je zapisano še hujše (grozo)dejstvo: najboljši programerji v Sloveniji se zadovoljijo z mesečnim dohodkom okrog 10.000 evrov bruto.
Tu je na mestu vprašanje, na podlagi česa so narejeni ti izračuni? Večina podatkov je vzetih iz pričevanj kadrovskih agencij oziroma head-hunterjev. In, kakšna je kredibilnost teh podatkov?
1. Na podlagi koliko številk (podatkov o plačah) je narejen ta pavšalni izračun? Čez palec ocenimo, da je v Sloveniji zaposlenih vsaj 2.000 vodij projektov (pa jih je verjetno bistveno več). Da bi bila številka, ki jo navajajo v kadrovskih agencijah, relevantna, bi potrebovali podakte o plačah za vsaj 100 ali več ljudi. Dejansko je verjetno ta pavšalni izračun narejen na podlagi le nekaj (<10) podatkov.
Bi morda, za objektivnost napisanega, morda predložili n, torej število uspešno posredovanih kadrov, na podlagi česar agencija posreduje te podatke.
2. Kadrovske agencije svoj kruh služijo na provizijah pri posredovanju kadrov. Te provizije se večinoma obračunavajo po sistemu določenega števila mesečnih plač (1 ali več). Predvidimo, da kadrovska agencija letno posreduje 50 kadrov, ki imajo povprečno plačo 1.000 evrov. Za obračun vzemimo, da je provizija agencije ena mesečna plača (torej cca. 1500 evrov bruto). Letno so s posredovanjem kadrov zaslužili 75.000 evrov.
Če je povprečna plača teh posredovanih kadrov namesto 1.000 evrov 1.500 evrov (bruto 2.500 evrov), je njihov zaslužek bistveno višji - 125.000 evrov.
3. Ali so plače res takšne? Lahko postavimo vse strokovnjake / srednji menedžment v okvir povprečne neto plače 1,5k-2k evrov? Ali si take plače prislužijo le tisti najboljši, najbolj iskani kadri (performance/quality/effect wise)? Dejansko so mi poznani primeri, ko strokovnjaki prejemajo plačila, ki so daleč izven tega navedenega okvira. Navzdol, seveda. Eden od komentatorjev prispevka na spletni verziji finačnega dnevnika, je novinarko zaprosil, da mu navede delodajalca, ki nudi take plače in da se takoj preseli tja. Takih bi bilo verjetno še marsikaj.
4. Kakšne so plače direktorjev? Za primer vzemimo plače top menedžerjev kategorije Bobinac, Bavčar, Šrot, Debeljak. Preprost izračun nam pove, da je povprečna direktorska plača nekje med 10 in 15 evrski tisočaki bruto. Kar zopet pomeni, da bi morali imeti direktorji take plače?
5. Na blogu Freakonomics (avtorjev istoimenske knjige, v prevodu Odštekonomija), je zelo jasno izpostavljen primer, ko statistika v hipu postane zelo debela laž (četudi jo uporabljamo po predpisih). Trener univerzitetne košarke Roy Williams je na eni izmed tiskovnih konferenc na novinarsko vprašanje, kdo je najboljši strelec za tri točke v zgodovini ameriške univerzitetne lige, odgovoril:”Scott Pollard”. Odgovor je bil nenavaden, saj je Pollard center, ki je iz svojih sposobnosti igre blizu koša ustvaril spodobno NBA kariero. Argument za Williamsov odgovor je popolnoma statističen: Pollard je namreč zadel čisto vse mete za tri točke v svoji NCAA karieri. In koliko je bilo teh metov? Eden. Da, en sam. 1/1, 100 % učinkovitost.
Številke zelo hitro lahko zavedejo, če jih ne postavimo v referenčni okvir.
0%En komentar »
Vir RSS za komentarje te objave. Naslov URI za povratno sledenje
Dober dan.
Zelo dobro, da se kdo kritično izjasni o napisanem. Z večjim delom vašega pisanja se strinjam, v kolikor naj bi imel članek namen, da dejansko vpliva na odločanje o poklicih. Meni se to ni zdelo. Ko sem bil povprašan o podatkih, nisem imel občutka, da je to namen članka, pač pa javno spregovoriti o ekstremih. Tak je bil tudi moj odgovor, povedal sem podatke s katerimi smo se pri nas v praksi srečali (za nobene izračune ne gre, ker nimam podlag, da bi izračune naredil). Zavedam se, da so najvišje številke ekstremne. A zelo dobri tudi v Sloveniji zaslužijo zelo dobro, so pa redki, normalno. Takih se ne išče z razpisi, povabi se jih in delodajalec že ve zakaj ne stiska pri plači. Vem tudi za zelo nizke plače, za enaka dela so katastrofalne. Tako je pač življenje.
Če bi hoteli ljudi informirati s ciljem za kateri študij se res odločiti , potem je treba zajeti veliko raznih elementov, podatke pa zbrati iz zanesljivih ststističnih virov. Žal je verodostojnih podatkov o izplačanih plačah po dejanskih delovnih mestih ali po poklicih objavljenih zelo malo. Pa še to je res, da pri teh odločitvah pričakovana plača ni najvažnejša za odločitev.
Tudi vam se je v članku zgodilo, da ste na osnovi delnega poznavanja sklepali na celoto. V delu, ki govori o zaslužku agencij ste izbrali le del dejavnosti, ki se ukvarja z iskanjem ključnih kadrov in zlasti vodij. To delo je specifično, posamezni projekti lahko trajajo dolgo, zato se je v praksi v svetu in pri nas uveljavilo pravilo, da je agent plačan po principu “del letne plače pozicije iskanega kadra”. A to je le manjši del agencijske dejavnosti, veliko več je dela za manj denarja, storitve niso plačane po procentu, ampak po cenah, ki so ob vsakem poslu močno pod drobnogledom naročnika in izpostavljene medsebojni konkurenci. V naši agenciji naprimer od leta 1999 nismo še nobenega iskanja dobili plačanega po procentu od letne plače iskanega kadra.
O tem vprašanju je pred kratkim v Financah objavila zelo dober članek gospa Milena Pervanje.
Tema, ki jo je v članku obravnavala gospa Urška Kukovič je po mojem pomembna in potrebna osvetlitve s čim več strani. Tako sem razumel vaš odziv, se zanj zahvaljujem in upam, da bo še kakšna priložnost za izmenjavo mnenj.
Vse lepo vam želim.
Alojz Šket