S podobnimi vprašanji se gotovo srečuje vsak, ki deluje v IT panogi. Še posebej tisti, ki se kakorkoli ukvarjamo s spletom. Razvojno, oblikovno, marketinško in menedžersko. Ko je treba nekaj napisati se pojavi dvom, katero besedo uporabiti. Tujo, ali neko domačo skovako, sklopljenko ali celo sposojenko?

Za vsa jezikovna vprašanja se človek najprej odpravi pogledat v kak slovar. Pri nas se s tovrstnimi dejavnostmi primarno ukvarja Inštitut za slovenski jezik Frama Ramovša, ki deluje v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam se gospe in gospodje, povečini doktorskega statusa, ukvarjajo tudi z ustvarjanjem vsebin za Slovar slovenskega knjižnega jezika - SSKJ.

To sicer izvrstno delo ima eno kritično težavo: izšlo je leta 1998. Se kdo spomni, kaj o internetu in vsebinah, ki jih je ponujal iz tega leta? Hm.
Delno tu praznino zapolnjuje slovarski del (zajetnih 1800 strani) Slovenskega pravopisa (2001). Pa vendar pri tako hitrem razvoju, odkrivanju novih komunukacijskih, tehnoloških in vsebinskih paradigm, to ni dovolj. V oporo in razmislek lahko služijo razni besedilni korpusi in odzadnji slovarji, od katerih velja omeniti Novo besedo (Inštitut za slovenski jezik). Tu velja opozoriti, da gre za korpuse, ki ne ponujajo nikaršnih slovarskih razlag, kvalifikatorjev, ali česa podobnega, ampak le iskano besedo in njen ožji kontekst - iz katerega naj vsak posameznik sam razbere pomen.

Med preletom slovenskega spleta na to temo, mi je v oči padel Slovar informatike - www.islovar.org. Pod okriljem Slovenskega društva Informatika ga ustvarjajo akademiki, ki so povezani z IT branžo. Gotovo je potrebno pri tovrstnem delu obvladanje akademskega načina razmišljanja. Racionalni diskurz, bi lahko rekli. Vendar pogosto se dogaja, da stroka šepa za prakso. Teorija še toliko bolj. Slovar tako ustvarjajo ljudje, ki na področju, za katerega ustvarjajo, ne pomenijo prav dosti. To niso ljudje iz marketinških ali razvojnih oddelkov slovenskih podjetij, ki te besede vsak dan uporabljajo in tako tudi določajo njihov pomen, vrednost. Lahko dejansko določiš pomen neke besede, če ne poznaš vseh njenih pomenskih odtenkov in konotacij?

Terminološkega dogovora med ljudimi iz prakse in jezikoslovci ni bilo. Zaradi hitrega razvoja in vedno novih brenčed (buzzword?), se nekomu, ki dela v razvojnem ali marketinškem oddelku IT podjetja, niti ne ljubi razmišljati, kako bi to zapisali v slovenščini, in uporabijo kar izvirnik. Tisti ‘iz foha’ bodo zadevo tako ali tako razumeli, neposvečenim pa tovrstne vsebine niso namenjene.
Lastnosti terminološkega izrazja so sledeče:

1. enopomenskost oziroma enoumnost izraza
2. knjižnost
3. neekspresivnost
4. kratkost
5. ustaljenost

Če pogledamo naš tako omiljeni blog.

Enopomenskost: fonetična podobnost blog/blok.
Knjižnost: je tujka, brez kakršnekoli prilagoditve.
Neekspresivnost: tu bi šlo skozi
Kratkost: Ditto (kvazi domača ustreznica spletni dnevnik na tej točki nerodno pogrne)
Ustaljenost: Kolikor časovna distanca dopušča, da.

Razmišljati o dejanskem terminološkem dogovoru je verjetno zaradi že zgoraj naštetega precej utopično, pa vendar… k bistvu tega zapisa.
V .si blogosferi je kar nekaj posameznikov, s katerimi smo že razmišljali v pravo smer (Hapax Legomena, Davorin, Jagodovanje in Jagodičenje).

Ideja preprostega, preglednega slovarčka, ki bi ga dopolnjevali, spreminjali in njegove razlage tudi kodificirali spletni ustvarjalci in uporabniki sami(+ novinarji in uredniki, ki so dejavni na področju). Slovar 2.0.
Delno imam izdelano tudi že predstavo, kako bi vse skupaj delovalo v praksi. Če bi se šel še kdo peljat po tem toboganu…

P.S.: Besedi splet in internet pišemo z malo začetnico. Ali se vozite z Avtom po Cesti?

0%

0%