Sicer naj bi bilo tole, kar zdaj delam edino smotrno in smiselno, a telo se že zdaleč več ne strinja.
7:00 zajtrk
7:30 vaje za koordinacijo ali fitnes
9:00 hidroterapija v bazenu
10:00 vaje za moč in propriocepcijo
13:40 kosilo
16:00 fitnes, kolo, eliptični trenažer
18:20 večerja
Med vsemi naštetimi aktivnostmi praktično ni nekega počitka, razen dve urici po kosilu. In takole razmišljam po dveh dneh, pred mano jih je še 12.
No, vsaj net maš. Tudi to je nekaj. ;)
Hmmm, če ful stisnem zobe, zamižim in si res močno zaželim, si mogoče izmislim še kakšno hijšo obliko trpljenja, kot so ‘toplice’;-P
Eh, hijšo = hujšo;(
A to si v toplicah? Najdi si družbo! Jaz sem dobil super petinsedemdesetletno prijateljico :)
@syc: net je zraven recepcije, free wi-fi zone. Nekatere sobe imajo tudi net v sobi, vendar teh ne dobiš, če prideš na zdravljenje, le ‘samoplačniki’ :) Je pa kr dobra linija, pa p2p porti niso zaprti…
@zloba: dejansko si je zdajle treba kar fajn zamislit kaj hujšega. od tistih ‘klasičnih’ toplic z relaksacijo in odklopom glave ne bo nič. Bom moral potem še enkrat prit sem za en teden, da se spočijem.
@chef: verjetno zanimiva zgodba. Družba je kar kul, na programu za rehabilitacijo po rekonstrukcijo ACL smo tako ali tako večinoma mladi.
Torej, si preživel ali te še vedno mučijo?
@zloba: alive and kickin’. No, brcam še ne, ampak tisto prvo pa definitivno. Če se izrazim blogovju primerno, ownal sem koleno.
[...] sem o tem, koliko knjig bom tam prebral, filmov pregledal, stvari postoril… potem pa ubijalski urnik, ki se je začel ob pol osmih zjutraj in se zaključil šele nekaj pred sedmo uro zvečer, [...]