Suffer
Sicer naj bi bilo tole, kar zdaj delam edino smotrno in smiselno, a telo se že zdaleč več ne strinja.
7:00 zajtrk
7:30 vaje za koordinacijo ali fitnes
9:00 hidroterapija v bazenu
10:00 vaje za moč in propriocepcijo
13:40 kosilo
16:00 fitnes, kolo, eliptični trenažer
18:20 večerja
Med vsemi naštetimi aktivnostmi praktično ni nekega počitka, razen dve urici po kosilu. In takole razmišljam po dveh dneh, pred mano jih je še 12.
67%
33%8 komentarjev »
Vir RSS za komentarje te objave. Naslov URI za povratno sledenje
No, vsaj net maš. Tudi to je nekaj. ;)
Hmmm, če ful stisnem zobe, zamižim in si res močno zaželim, si mogoče izmislim še kakšno hijšo obliko trpljenja, kot so ‘toplice’;-P
Eh, hijšo = hujšo;(
A to si v toplicah? Najdi si družbo! Jaz sem dobil super petinsedemdesetletno prijateljico :)
@syc: net je zraven recepcije, free wi-fi zone. Nekatere sobe imajo tudi net v sobi, vendar teh ne dobiš, če prideš na zdravljenje, le ’samoplačniki’ :) Je pa kr dobra linija, pa p2p porti niso zaprti…
@zloba: dejansko si je zdajle treba kar fajn zamislit kaj hujšega. od tistih ‘klasičnih’ toplic z relaksacijo in odklopom glave ne bo nič. Bom moral potem še enkrat prit sem za en teden, da se spočijem.
@chef: verjetno zanimiva zgodba. Družba je kar kul, na programu za rehabilitacijo po rekonstrukcijo ACL smo tako ali tako večinoma mladi.
Torej, si preživel ali te še vedno mučijo?
@zloba: alive and kickin’. No, brcam še ne, ampak tisto prvo pa definitivno. Če se izrazim blogovju primerno, ownal sem koleno.
[…] sem o tem, koliko knjig bom tam prebral, filmov pregledal, stvari postoril… potem pa ubijalski urnik, ki se je začel ob pol osmih zjutraj in se zaključil šele nekaj pred sedmo uro zvečer, […]