Mediji skupnosti
O medijih se v teh dneh govori kar precej. Od tega, da so krivi za stanje v državi, da so neobjektivni, da ne omogočajo tega in onega. Lomijo se kopja in peresa, zvonijo telefoni. Pa vendar je to po svoje dobro, saj se odpirajo mnoge zanimive debate, ki vse kažejo predvsem v smer, da se na področju medijev že dalj časa dogajajo neke prelomne spremembe, ki se bodo vedno bolj manifestirale tudi v družbi. Pogosto so izrečene besede, kot so »državljansko novinarstvo«, »skupnostni mediji«, »interaktivno« in »dolgi rep«. Iz vsega tega je jasno nekaj. Fokus se iz majhne elite, ki je lahko objavljala v medijih (novinarji, uredniki, ‘pisci pisem uredništvu’,…) premika na same prejemnike medijskih vsebin.
Trend je v medije »ušel« predvsem iz spleta. Marektingarji mu pravijo Splet 2.0. Čeprav je ta oznaka precenjena, še vedno v sebi nosi nek naboj, ki se usmerja predvsem proti uporabniku, prejemniku in skupnosti. Povezovanju, gradnji socialnih mrež in podobno. Vprašanje ni več tisto tipično novinarsko ‘kaj, kako, kje, kdaj, se je zgodilo’, ampak predvsem ‘kako sem jaz to doživel’. Posledično je državljansko novinarstvo v vzponu, klasični množični mediji izgubljajo na priljubljenosti, oglaševalci pa kontrolo nad tem, kako in komu je posredovano njihovo sporočilo.
To so tudi glavne teme letošnjega 10. SEMPLa, seminarja medijskih trendov, ki se te dni odvija v Portorožu. Teme na programu niso več TV, radio in časopisi, ampak viralni marketing, skupnostni mediji, digitalni mediji in spletno oglaševanje.
Pri vsem tem je zanimivo poslušati nekatere ugledne predavatelje iz raznih evropskih agencij, ki predstavljajo svoje poglede na aktualne trende in kam bodo ti šli v prihodnosti. Nekateri predstavljajo zanimive poglede v prihodnost, drugi analizirajo trenutne uspešne primere, spet tretji napol resignirano predavajo o stvareh, ki so bile aktualne že nekaj časa nazaj in jih je sedaj že povozilo nekaj novega.
Blogorolino stojalo owna
Svojevrsten indic tega, da na temu področju Slovenija ne le dohiteva preostali svet, ampak v marsičem daje pobudo. Takoj ob vstopu v glavno predavalnico stoji sijoče stojalo nove Blogorole. Časopisa, ki ga soustvarjajo blogerji. Državljanski novinarji, ki prispevajo vsebine, fotografije in sodelujejo pri izboru, kateri prispevek bo objavljen. In ravno to je tudi rdeča nit, ki se vleče skozi letošnji SEMPL – demokratizacija dostopa do medijev omogoča večjo pluralnost pogledov. Zanimivo bo opazovati, kako se bodo na to odzvali oglaševalci. Spekter možnih kreativnih rešitev se bistveno poveča, a zaradi tega je narediti res dobro kampanjo še toliko trši oreh. Stručkoti napovedujejo zanimivo prihodnost.
2 komentarjev »
Vir RSS za komentarje te objave. Naslov URI za povratno sledenje



Hm, državljansko novinarstvo… moram priznati, da sem šele pred kratkim slišal za ta izraz in mi zveni prav socialistično. No, to je samo moj subjektiven občutek.
Bolj problematično je, da je lahko državljansko novinarstvo brez vsakršnih objektivnih meril (seveda tudi klasično novinarstvo nikoli ni objektivno). Jaz pri blogih opažam blazno polarizacijo… prvi govorijo o komunistih, drugi o klerofašistih, oboji pa pretiravajo. Seveda se tudi oboji motijo.
Zato bi blogerje, čeprav mnogi res le komentirajo tekoče dogodke, raje opredelil kot nekakšne opinion makerje, ki imajo seveda zelo majhno bazo fanov. Možnost podajanja mnenj se mi zdi bistveno bolj pomembna. Mnenje enega Chefa seveda ne pomeni nič, toda če se bo oglasilo še sto blogerjev, se pa že lahko nekaj premakne.
Predvsem se mi zdi pomembno, da se končno že izprofilira baza kvalitetnih blogerjev. Moje edino merilo za objektivno kvaliteto pa je, da ima bloger kaj povedati. Čeprav piše osebnio dnevnik, ima marsikdo vseeno precej za povedat. Nekateri pa kar pišejo - brez idej in brez talenta. Zato nas redki jemljejo resno in mnogi se mi posmehnejo “aja, ti si un k ma preveč časa.”
Blogorola? Po eni strani fina zadeva, če bodo njeni bralci res skočili še na internet in da bodo videli, da tisti papki blogerji dejansko lahko ustvarijo kvalitetne vsebine. Po drugi strani je pa hecno… gremo se web 2.0, potem pa vsebine prelijemo v najbolj zastarel obstoječ medij :)
Dolg sem, ja.
Obuti maček! :)
Ravno sem odkrila tvoj komentar na svojem blogu… In ti si rekel, da me ne poznaš. :D
No no…
Jaz že doma, lepo delajte neumnosti!