Ravnokar sem klical v Sunny studio, da bi vprašal, kaj je z darilnim bonom, ki mu je potekel ‘rok trajanja’ pred dvema mesecoma. Gospodična je prijazno vprašala, za kakšno storitev je bil bon (spa za dve osebi) in mi potem zdrdrala, da načeloma tolerirajo (?) bone še kakšen mesec po roku, ampak tole je pa žal preveč. Ja?
Kupcu bona so izstavili račun za bon, za storitev pa ne (ker ta seveda ob nakupu bona ni bila opravljena). Je pa darilni bon legitimno plačilo za storitev pri izstavljalcu…
Po eni strani mi je jasno, da je zadeva povsem v skladu z zakoni in da moraš biti pozoren na te roke in podobno, po drugi strani pa mi ni jasno, kako takale podjetja ne znajo pokazati niti malo fleksibilnosti in očarati potrošnika ter ga prilepiti nase.

Osebno se mi ti boni zdijo ena velika potrošniška traparija. Podariš jih zato “ker ne mor’š d’narja dajat, boni pa lepo zgledajo”, hkrati pa obdarjencu narediš dve stvari, za kateri ti ni nujno hvaležen. Lahko je bon za storitve oziroma izdelke, ki jih ne uporablja, kaj sedaj? Druga stvar je pa ta minljiva narava njihove plačilne vrednosti. Eno je, če človeka tako dobro poznaš, da veš, kam zahaja po nakupih oziroma česa si želi. Samo potem je tako ali tako bolje mu dejansko podariti želeni artikel. Ma veliko boljši učinek kot kuverta s potiskanimi lističi.

Darilni boni so ‘šlepanje’ za tiste, ki ne vedo, kaj podariti. “Eh, mu bom podaril tale bon, pa je, si bo že vzel nekaj, kar mu je všeč”.
Evre v voščilnico in vse skupaj v kuverto, Sunny studiju pa velik cvek iz odnosa s strankami!

0%

0%