Sicer naj bi bilo tole, kar zdaj delam edino smotrno in smiselno, a telo se že zdaleč več ne strinja.
7:00 zajtrk
7:30 vaje za koordinacijo ali fitnes
9:00 hidroterapija v bazenu
10:00 vaje za moč in propriocepcijo
13:40 kosilo
16:00 fitnes, kolo, eliptični trenažer
18:20 večerja
Med vsemi naštetimi aktivnostmi praktično ni nekega počitka, razen dve urici po kosilu. In takole razmišljam po dveh dneh, pred mano jih je še 12.
Na SEMPLu je bilo v okviru predavanja Word of Mouse (ni typo!) predstavljenih nekaj najbolj uspešnih viralnih kampanj zadnjih nekaj let. Predvsem viralnih kampanj, ki so prek komičnih video vsebin dosegale enormno število gledalcev in utrjevale podobo blagovne znamke. Mastercardovo kampanjo “Priceless” verjetno poznamo kar vsi, hec filmčka, pripopanega v temle zapisu, pa je, da ga sploh ni naročil ali izdelal Mastercard. V vsem hajpu in buzzu ob kampanji se je nekomu zdelo fino iti še en korak naprej. In ravno to, da ti neka tretja oseba izdela oglas, ki govori o tvoji blagovni znamki, je neprecenljivo.
Čeprav je oglas na meji ‘nedovoljenih’ vsebin, je bil sprejet zelo pozitivno, ugled blagovne znamke pa se je le še povečal.
Včeraj se je grad Kodeljevo tresel od Blogorolovcev. Dobra družba, pozitivno vzdušje in blogerski duh povezovanja :) Lepo je bilo povezati nekaj blogov, misli in idej z obrazi.
Fras daje izjavo pred kamerami
Blogorola lizika s pravim škorpijonom
O medijih se v teh dneh govori kar precej. Od tega, da so krivi za stanje v državi, da so neobjektivni, da ne omogočajo tega in onega. Lomijo se kopja in peresa, zvonijo telefoni. Pa vendar je to po svoje dobro, saj se odpirajo mnoge zanimive debate, ki vse kažejo predvsem v smer, da se na področju medijev že dalj časa dogajajo neke prelomne spremembe, ki se bodo vedno bolj manifestirale tudi v družbi. Pogosto so izrečene besede, kot so »državljansko novinarstvo«, »skupnostni mediji«, »interaktivno« in »dolgi rep«. Iz vsega tega je jasno nekaj. Fokus se iz majhne elite, ki je lahko objavljala v medijih (novinarji, uredniki, ‘pisci pisem uredništvu’,…) premika na same prejemnike medijskih vsebin.
Trend je v medije »ušel« predvsem iz spleta. Marektingarji mu pravijo Splet 2.0. Čeprav je ta oznaka precenjena, še vedno v sebi nosi nek naboj, ki se usmerja predvsem proti uporabniku, prejemniku in skupnosti. Povezovanju, gradnji socialnih mrež in podobno. Vprašanje ni več tisto tipično novinarsko ‘kaj, kako, kje, kdaj, se je zgodilo’, ampak predvsem ‘kako sem jaz to doživel’. Posledično je državljansko novinarstvo v vzponu, klasični množični mediji izgubljajo na priljubljenosti, oglaševalci pa kontrolo nad tem, kako in komu je posredovano njihovo sporočilo.
To so tudi glavne teme letošnjega 10. SEMPLa, seminarja medijskih trendov, ki se te dni odvija v Portorožu. Teme na programu niso več TV, radio in časopisi, ampak viralni marketing, skupnostni mediji, digitalni mediji in spletno oglaševanje.
Pri vsem tem je zanimivo poslušati nekatere ugledne predavatelje iz raznih evropskih agencij, ki predstavljajo svoje poglede na aktualne trende in kam bodo ti šli v prihodnosti. Nekateri predstavljajo zanimive poglede v prihodnost, drugi analizirajo trenutne uspešne primere, spet tretji napol resignirano predavajo o stvareh, ki so bile aktualne že nekaj časa nazaj in jih je sedaj že povozilo nekaj novega.
Svojevrsten indic tega, da na temu področju Slovenija ne le dohiteva preostali svet, ampak v marsičem daje pobudo. Takoj ob vstopu v glavno predavalnico stoji sijoče stojalo nove Blogorole. Časopisa, ki ga soustvarjajo blogerji. Državljanski novinarji, ki prispevajo vsebine, fotografije in sodelujejo pri izboru, kateri prispevek bo objavljen. In ravno to je tudi rdeča nit, ki se vleče skozi letošnji SEMPL – demokratizacija dostopa do medijev omogoča večjo pluralnost pogledov. Zanimivo bo opazovati, kako se bodo na to odzvali oglaševalci. Spekter možnih kreativnih rešitev se bistveno poveča, a zaradi tega je narediti res dobro kampanjo še toliko trši oreh. Stručkoti napovedujejo zanimivo prihodnost.
K pisanju tega zapisa me je spodbudila Kolosejeva poteza, ki se je odločil, da blogerjem ponudi ekskluziven predpremierni ogled filma Transformerji.
Zapis je prvi opazil had, sledili pa so mu še Miha Lavtar in še kateri drugi. V komentarjih na hadovem zapisu se je razvila precej živahna debata, kjer so dokaj jasno opredeljena mnenja za in proti. Navdušenje nad vstopnicami na eni strani proti negodovanju o tem, a se bomo res tako poceni prodali, na drugi. Kakšna je torej vrednost blogov?
Vrednost, cena… Vrednost je gotovo trajnejša kategorija, a še vseeno lahko oboje primerjaš. Danes bodo blogerji dobili karte, čez eno leto bo Marles delil vsakemu blogerju, ki bo kaj napisal eno montažno hiško? Če že govorimo o tem, da gremo nekaj naredit, a ni potem bolj primerno, da se zavzemamo za to, da blog najprej postane enakovreden medij in šele potem oglaševalska platforma? Za to pa je potrebna kritičnost, ki pri tejle situaciji čisto manjka.
Kolosej seveda s tole potezo sploh ni imel v mislih oglaševanja in promocije filma, ampak so le želeli ponuditi roko blogerski skupnosti, ker so blogi pač in?
Vsi novinarji ‘klasičnih medijev’, za katere obstaja najmanjša možnost, da bi o filmu kaj napisali, dobijo karte za praktično vse filme, ki se vrtijo pri nas. Pa tisto so taprave ‘predpremiere’, ki se ponavadi vrtijo kakšen teden pred predpremiero. A se od njih zahteva, da se obvezno najprej nekaj napiše pa šele potem dobiš karto? Ne. A se pričakuje, da bodo napisali pozitivno oceno filma? Ne, ampak distributer močno upa, da bo tako.
Sami odločamo, a bomo bloge uvrstil v kategorije, medij ali oglasi. Kratkoročno je slednja opcija veliko prijetnejša, a prava pot je samo ena. Z objektivnostjo, kritičnostjo in predvsem pravo mero distance do določenih zadev. Pa lep ogled filma :)
Kaj je Coke Zero? Po domače povedano je to Coca Cola light za moške. Fantje in dekleta Dame in gospodje v korporaciji, ki trži najbolj prodajano osvežilno pijačo vseh časov, so ugotovili, da so Light izdelek pozicionirali tako, da so ga kupovale pretežno ženske. Kreativa oglasov, sporočila, medijska umestitev je bolj pritičala ženskam kot moškim. In ja, taprav dec, že ne bo pil tiste pijače, kjer v oglasu nastopajo prepoteni modeli, ki damam v pisarne nosijo bele pločevinke. To pa že ne. In potem so se v Atlanti spomnili, da bi pa naredili še eno pijačo, ki je bolj trda, moška. Voila… Coke Zero v črnih pločevinkah z urbano poslikavo. A, vsebina ostaja ista, identična. Primerjajte dve pločevinki Zero in Light… Real taste. Zero sugar.
http://en.wikipedia.org/wiki/Coca-Cola_Zero
Pri nas jo prodaja edino Leclerc, na hrvaškem jo imajo po vseh Mercatorjih…
