Tale podstranka Obutega Mačka je namenjena malce bolj družboslovnemu pogledu na svetovni splet. Začnemo lahko pri začetku, pri osnovni družbeni vlogi komunikacije. Komunikacija gradi skupnost (glej John Dewey, Democracy and Education). Prenaša družbeno znanje, vrednote, navade, norme. Medosebna komuniciranje je dvosmerno, omogoča povratne odzive, komentarje, konverzacijo. Množični mediji, po drugi strani, so bili že od nekdaj v posredovanju vsebin/informacij enosmerni, tok informacij je potekal od medijev (male peščice avtorjev) do množičnega, razpršenega občinstva. Sicer so mediji vedno skušali nekako omogočiti povratne informacije (v rubrikah Pisma bralcev oziroma kontaktnih oddajah na elektronskih medijih), vendar vedno je bila možnost komuniciranja neenakomerno porazdeljena med posameznimi akterji.

Svetovni splet v tem pogledu omogoča bistveno večjo demokratizacijo komuniciranja, interakcije so postale lažje, številnejše in posledično se je rojevalo (in tudi hitro umiralo) precej več skupnosti; te pa so postajale vedno bolj raznolike, nišne. Komunikacija sama pa je postajala vedno bolj izrazito dvosmerna in to na vseh družbenih segmentih. Mediji so ta prehod večinoma doživeli na lastnih žuljih in napakah. Najprej s preprostim kopiranjem vsebin na splet, potem prilagoditvijo, v tretji fazi - tu nekje smo sedaj - pa s stvaritvijo spletu lastnih žanrskih konvencij za ustvarjanje vsebin. Demokratizacija in obrat v dvosmerno izmenjavo se pozna tudi na drugih področjih. Vsi ti harmonični učinki, pa v sebi nosijo težavo, ki je trdno zacementirana v temeljih koncepta proste distribucije: ločevanje uporabnih informacij od grobih podatkov. Primer: Pri informacijskih dobrinah so ‘klasični’ množični mediji (tisk, radio, tv) uveljavljeni viri informacij. Imajo verodostojnost, med ustvarjalci in prejemniki vsebin je vzpostavljen mehanizem zaupanja. Po drugi strani je lahko nekaj, kar piše na spletu čista in edina resnica ali popolna izmišljotina. Nekateri avtorji, ki se ukvarjajo s preučevanjem razmerja med spletom in družbo zagovarjajo teorijo (ki jo podpiram tudi sam), da na spletu obstajajo samo podatki. Ti podatki postanejo informacija, ko jih uporabnik najde in v njih vidi uporabno vrednost.

Porazdelitev ekonomskih, kulturnih, informacijskih in intelektualnih dobrin v družbi ne ustreza več klasični Paretovi porazdelitvi. Zaradi praktično neomejenega dosega so (lahko) uspešne tudi ideje, izdelki in vsebine, ki v predspletni dobi praktično ne bi mogle uspeti. Večja raznolikost manjšega dosega se manifestira na dolgem repu distribucije:

Moj pogled na splet je optimističen, v takem tonu pa je napisana tudi diplomska naloga, ki je akademska osnova za vsa razmišljanja naprej.
Medijske dimenzije svetovnega spleta (.pdf, 435 kb)