Tale je bila na lagerju že kar nekaj časa, pa je morala počakat, da blog pride na svet.

Spomnim se časov, ko je bilo Delo še časopis. Oziroma bil je kar Časopis. Iz trafike si ga odnesel lepo zvitega pod roko. Potem si poiskal primerno veliko mizo ter ga razgrnil, tako da se je v vsej svoji širini bohotil čez mizo, pa še nekaj papirja je skoraj vedno viselo čez rob. Prijetno ga je bilo brati na tleh, kjer tega prostorskega problema ni bilo. Članki so bili uravnoteženi in objektivni (primerjava s sedanjim stanjem, da se ne bo kdo obesil na te besde, ker je objektivnost v novinarstvu samo ideal, proti kateremu vsi stremijo, doseže ga pa nihče). Vedel si, da so natisnjene prispevke pripravili dobri in relevantni novinarji, ter da nad njimi bdijo sposobni uredniki. Delo je bilo tisti čas nek najbolj reprezentativen in vpliven medij pri nas. Drugi časniki so capljali dolgo zadaj (Dnevnik je še najbolje okarakterizirala fraza l’ublanski cajtng, Večer je bil in je še vedni preveč regijsko naravnan), na TV Slovenija je bila najboljša informativna oddaja Dnevnik - na 24ur so se ubadali še z porodnimi težavami in otroškimi zmotami.
Delo je imelo Sobotno prilogo, kjer je bila zbrana smetana novinarjev in publicistov in kjer si lahko prebiral odlične intervjuje ter še boljša razmišljanja in kolumne.

V tej zgodbi se nekaj ponavlja: preteklik. Časopisna hiša je bila že dalj časa na poti navzdol, vendar so zadevo vsaj reševali, vpeljali nekaj novih prijemov in rešitev, kar bi dolgoročno časnik lahko vrnilo na slovenski medijski prestol. Vendar se je vmes zgodil desni obrat, prišlo je potniško vodstvo in odgovorni ‘urednik’. Od takrat naprej se iz Dela samo še odhaja (novinarji) po prostovoljni ali ‘prostovoljni’ poti. Časopisna hiša s tem dela veliko uslugo konkurenci, saj bivši Delavci vedno bolj številčno polnijo Dnevnikove stolpce. Tudi Dnevnikov sobotni dodatek, Objektiv me v marsičem spominja na staro dobro Sobotno.
Ko sem se vpisal na faks, je bila moja želja nekoč delati na Delu. Sem si premislil.

Zadnja popolno neracionalna poteza je odpoklic dveh dobrih dopisnikov, Graha in Kajzerja z obrazložitvijo, da ne izpolnjujeta osnovnih kriterijev za dopisniško delo. Odpoklicani dunajski dopisnik Grah pa je skorajda v isti sapi prejel nagrado Društva novinarjev. Gospod Slivnik in Gospod Jančič, želim vama vse dobro, Delo bosta uspešno osvobodila vsega tistega, kar je nekoč imelo.

0%

0%