Bilo je nadvse bizarno leto, ki je ponudilo marsikaj, precej tudi dalo, veliko odneslo. Neke rdeče niti ni bilo, prej črna. Le nekaj dogodkov je takih, ki se jih bo vredno spomniti in odobravajoče prikimati “to je bilo pa dvatisočsedmega”. Če na iztekajoč se časovni interval apliciram malce bolj holističen pogled, pa je slika povsem drugačna. Bilo je leto, ko so bili postavljeni temelji, na katerih se bo na veliko gradilo v naslednjem letu ali dveh. Pozitivno, konkretno in, predvsem, v pravi smeri. Taki, ki plemeniti življenje v več različnih barvah in nariše nasmeh na usta tudi na tista prekleto mrzla jutra, ko te čaka led skorajda že pred vrati.

Bilo je leto turbulentnih sprememb. Temačnih, grozečih in motečih. A tudi prijetnega vetrca sprememb, ki piha v smeri prihodnosti. Hotelo je biti tudi leto odločitev. Tistih življenjskih, pa mu ni ravno uspelo. Morda sem se tudi sam preveč upiral, a konec koncev je bilo prezgodaj. Vse odločitve smo že sprejeli, le razumeti jih je treba.

In kaj bo v osmem letu, ki že drži kljuko na vstopnih vratih? Kot kaže, bomo predvsem gradili. Za življenje, za sebe in tudi za druge. Raznolike zgodbe, ki so imele svoj uvod letos, se bodo razživele v pisano paleto rdečih, modrih, zelenih, rumenih, vijoličastih in oranžnih glasov, ki bodo pripovedovalci resnice.

Ker se spodobi, in ker tako veleva tudi tradicija, bom tu razodel tudi eno in edino novoletno zaobljubo. Samo eno zato, ker je od nje odvisno precej drugih stvari. Ni čisto novoletna, ker sem jo sklenil že nekaj časa prej, a vseeno. Beseda ni konj.

V letu 2008 bom pretekel Ljubljanski maraton (42 km).

Vsem želim noro, nepozabno in neskončno 2008.

0%

0%