Potovanja in turistika prek spleta
Časi, ko smo se pred vsakim malce daljšim izletom ali potovanjem ob vrčkih piva s prijatelji intenzivno posvetovali o krajih, ki jih je vredno obiskati in kje se dobro in predvsem ugodno spi. Svojevrstno zagonetko so predstavljali tripi v neznano, koder ni bil še nihče od bližnjih in nekih uporabnih informacij praktično ni bilo mogoče dobiti. V takih primerih se je bilo treba zanašati na popotniške izkušnje in izoblikovan čut za razne kvazi-turistične natege (produkt x lahko 100 metrov stran kupiš dvakrat ceneje). A, danes tudi to ni več takšen problem.
Splet nam ponuja kup zanimivih popotniških informacij, ki presegajo klasično popotniško literaturo ali celo prodajne kataloge turističnih agencij. Fotošopane fotke hotelskih sob, izkrivljeni podatki (100 m do plaže… a vmes je praktično treba prečkati avtocesto). Prijemi so znani, rezultati (razočaranje in uničena potovalna izkušnja) pa tudi. Pa vendar, splet in demokratizacija dostopa do ustvarjanja vsebin sta marsikaj obrnila na bolje. Imamo kar nekaj popotniških portalov, kjer so dejansko zbrana mnenja in napotki ljudi, ki so na določeni lokaciji dejansko bili. Dejanske fotografije, realne cene, koristne informacije. Med tovrstnimi portali prednjačita Virtualtourist.com in Wikitravel.com.
Tripadvisor gre še korak dlje, saj ponuja precej podrobne ocene hotelov in drugih namestitev, znamenitosti, itd. Če želite npr. najti najboljši hotel s tremi zvezdicami v Milanu (po mneju ljud, ki so tam že bili), lahko to naredite že v nekaj trenutkih. Res praktično. In kako zadeva zgleda v praksi?
Med prvomajskimi prazniki sva s punco obiskala Plitvička jezera. Nihče od naju tam še ni bil (razen dvajset let nazaj, a to ne šteje.. več :) ), po slikah izgleda fenomelano. Malce je daleč, ampak nič za to. In se začne iskanje prenočišča. Kje drugje, kot na adriatica.net, ki že v sloganu poudarja, da je specialist za to regijo. No, pa že ime malce implicira :) Skratka, poklikam hotel, cena relativno neugodna, a izbire ni. Dobim mejl, da bodo potrdili mojo rezervacijo. OK. Čez par ur še vedno nič. Naslednji dan se dopoldne priklopim na net in berem e-pošto. Mejl od adriatice me naproša, naj dokončno (a je mar treba dvakrat?) potrdim rezervacijo. Rok potrditve, “včeraj zvečer”. Dobesedno. Sporočilo je prišlo neprilično pozno, in ker sem bil takrat na dopustu, internetne pipice niso bile ravno široko dostopne. Mejl za rezervacijo, ki bi jo moral že drugič potrdit, sem tako prebral dobrih dvanajst ur prepozno. Klik na povezavo za potrditev pa ni bil več možen.
Neprijetna situacija, si mislim, in pokličem kar direktno v ta hotel. Vse zasedeno. Specialisti za Jadran so torej rezervacijo forwardali naprej, naslednjemu v vrsti, ker je jaz nisem dokončno potrdil. Torej že drugič. A sem to že omenil? Zakaj uporabnikom slabšajo user experience in težijo z dvakratnimi potrditvami in slabim iskalnikom, mi še ni čisto jasno. Mi je pa jasno, da so si specialisti za Jadran zaslužili velik minus.
Bistvena bolj navdušujoča je bila rešitev situacije. Časa je bila malo (do odhoda v Plitvice le en dan), živci na koncu. Na googlu vtipkam “accomodation plitvice”, kliknem prvo povezavo: Booking.com. Vpišem parametre in mi predlaga samo namestitve, ki so že proste. Izbire ni bilo veliko, a prvi med enakimi je bil apartma na nekem bio-eko-ranču. Vse v lesu, s kaminom. Odkljukam, vpišem podatke (da, tudi kartica). Klik. Rezervacija potrjena!
Tista druga zahtevana potrditev pri adriatica.net mi ni jasna, bo pa verjetno še marsikomu povzročila kak prepir (slabo) siv las (slabš) in izgubljen dan dopusta (najslabše). Kakšne so pa kaj vaše izkušnje z raznimi spletnimi popotniškimi servisi in booking portali?
4 komentarjev »
Vir RSS za komentarje te objave. Naslov URI za povratno sledenje



Imam slabo uporabniško izkušnjo s portalom Jadrolinije. Najdenje podatkov, samo za vozni red in cenike trajektov, je naravnost hecno.
Še bolj hecno je bilo potem, ko sem šla karte rezervirat potem raje kar v agencijo. Celoten postopek je trajal 56 minut, s tem da je morala agentka podatke vnašat trikrat, ker Jadrolinijin sistem ne dopušča ročnega vnosa znamke avtomobila, ki v njihovi bazi ne obstaja.
Hehe, točno. Oni majo tud še vedno tak usability na svojem spletnem mestu, da si ob obisku kar rečeš “Hello, 1998″ :) Sem tudi sam iskal neke rute po njihovem ‘interaktivnem’ zemljevidu. Po pol ure obupal, potem pa šel res old-skool po voznih redih (tabelice) iskat in našel, kar sem rabil. Cela grozica :)
Ker v reviji urejam rubriko, ki je močno povezana tudi s turistom, sicer bolj kamping in karavaning variante, so mi problemi z Balkanom jako dobro znani.
Prvo pravilo je, da pač kličeš po telefonu, kot v dobrih starih časih. Drugo pa je, da poveš, da si novinar, haha.
Kar se tiče Wikitravel… za pomoč pri pisanju ga uporabljam tudi jaz, ampak bom nehal, ker je obupno zanič. Z razvojem mobilnih internetnih povezav bomo pa počasi dosegli točko, ko bomo lahko Lonely Planet pustili doma in prečekirali zadevo na telefonu na licu mesta.
Sicer pa ugotavljam, da ljudje voičev sploh ne berejo, ker so prezahtevni - konec koncev, kako iz 500 strani obsežne bukve izluščiti najpomembnejše. Ljudem moraš dat traso: poglej to, to in to. Pika. Tako delam jaz in so bralci kar zadovoljni.
Pomembno! S točno določenim trasiranjem poti se absolutno NE strinjam, saj je to le stopnjo bolje kot potovat s turistično agencijo… ampak drugače ljudje sploh nikamor ne bi šli.