Takole, trije meseci so že skoraj minili od rezanja, vrtanja in šraufanja. Občutek? Fizično zelo dober. Vsi možje v belem, zelenem, modrem in še kakšni barvi me trepljajo in ocenjujejo mojo rehabilitacijo kot optimalno za ta časovni okvir. Če pogledam nazaj, je zadeva dejansko zelo naporna, sploh tisti prvi dnevi takoj po operaciji, ko ti že samo krčenje kvadricepsa predstavlja nečloveški napor, kaj šele da bi nogo dvignil iz podlage (ha, meni je uspelo že prvi dan; in your face, knee gods).

Nekje na sredini tele fotke, se je vse skupaj sploh zgodilo, doskok na iztegnjeno nogo, snap-snap

Fizioterapija, ki se sliši zelo fajn, je tudi abnormalna, sploh prvih par tednov. Dejansko se zelo trudiš, da bi normalno stal na operirani nogi, tam pa moraš izvajati polno vaj za ravnotežje, stati na žogi, delati počepe na eni nogi, hoditi po stopnicah (ja, to je eno težjih opravil), delati vaje na nestabilni podlagi (propriocepcija). Zaradi operacije iz kolena izgine občutek za ravnotežje in je treba vse povezave vzpostaviti na novo.

Potem je sledila še famozna rehbilitacija v zdravilišču a.k.a. toplice. Slišalo se je zelo fino, razmišljal sem o tem, koliko knjig bom tam prebral, filmov pregledal, stvari postoril… potem pa ubijalski urnik, ki se je začel ob pol osmih zjutraj in se zaključil šele nekaj pred sedmo uro zvečer, praktično brez pavze, razen slabi dve uri za kosilo. V nedeljo smo bili sicer ‘frej’, a so nam jasno dali vedeti, da je telovadnica odprta tudi takrat, med vrsticami pa, da toplo svetujejo, da se s koleni ukvarjamo tudi večino nedelje. Vse te sicer zelo utrudi, vendar pa je po 14 dneh takega tretmaja napredek izreden.

Sedaj nekih predpisanih terapij več ni, a svetovano nam je bilo obiskovanje fitnesa. Danes je bil ta obisk še toliko bolj poseben, ker sem prvič po OP lahko tekel. Sicer na tekaški stezi v fitnesu in ne več kot 8 km/h, a občutek je bil fenomenalen. Še posebej zato, ker po tem cherry-popping teku ni bilo nobenih bolečin ali otekanja. Kar bojda pomeni, da je vse ok. Če bo šlo vse tako naprej, bo poškodba ‘po knjigah’ sanirana čez dobre tri mesece in nova križna vez pripravljena za opravljanje svojega dela, heavy duty style. Sam si bom iz preventivnih razlogov pustil še vsaj dodatne tri mesece lufta, preden se bom začel spogledovati s športi, ki zahtevajo veliko eksplozivnega gibanja, menjav smeri (tenis) in nenazadnje kontakt (basket). Kontrolni pregled (zadnji?) pri ortopedu imam v ponedeljek.

Spodaj je zbranih nekaj video posnetkov poškodb kolena, ki so jih zakuhali NBA igralci. Vsi, ki ste kdajkoli imeli kakšno poškodbo kolena, boste verjetno ob ogledu čutili neprijetno bolečino, ostali pa… nikomur ne želim tega. Če se pa že zgodi, je pa fino vedet, da se zadevo da popravit.

0%

0%