Ko greste zjutraj na kavo in zanjo plačate 1 EUR, od tega zneska le en cent pripada človeku, ki je pridelal opojna zrnca. Ko želite nekomu izkazati pozornost ali se opravičiti za kakšno napako, kupite rože. Tiste eksotične so še posebej lepe, dišeče in drage. Pa vendar človek, ki jih je vzgojil in nabral zasluži manj kot pol odstotka od zneska, ki ga plačate v cvetličarni. Prijetna bombažna majčka, ki jo nosite, vas je stala le nekaj evrov, ali pa ste jo celo dobili zastonj, če je potiskana s kakšnim sponzorskim logotipom. A, obiralci bombaža mesečno zaslužijo tak znesek, kot ga vi plačate za eno boljšo majico. Je to prav?
Make Trade Fair je kampanja organizacije OxFam (njen osnovni namen je odprava lakote Oxford Committee for Famine Relief), ki opozarja na takšne neenakosti, ki se dogajajo v trgovanju med razvitejšim in manj razvitejšim svetom. Verjetno se vsi spomnite plaz kritik, ki se je usul na Nike, ker so baje športne copate v državah tretjega sveta šivali otroci za pest drobiža na dan. Podobne zadeve se dogajajo na praktično vseh področjih. Zjutraj, ko jemo zajtrk, je za proizvode, ki jih imamo na mizi, poskrbel praktično ves svet. In tisti, ki so že tako v depriviligiranem položaju so dobili le mikrodelež drobiža, ki ga porabimo za zajtrk. En razlog, zakaj je stanje takšno, je gotovo tudi ta, da se na takšne stvari ne opozarja. Proizvodnja nečesa je elegantno postavljeno v nek zakoten del sveta, kamor še ni prav zares stopila noga množičnih medijev. In tisto, kar ni na medijski agendi, ne obstaja. Je drevo naredilo zvok, ko je padlo, če tega ni nihče slišal?
To so ekstremne neenakosti, ki jih zaradi svoje osnove (kopičenje kapitale in maksimizacija dobička) ustvarja kapitalistični red, ki, tako Marx, v svoji osnovi vsebuje elemente, ki bodo vodili v njegov razkroj. Ekonomska nadstavba temelji na neenakostih, ki nekaterim (20%) omogoča lagodno življenje, preostalih 80% pa živi na robu…
MTF kampanjo so podprli tudi nekatere znane osebnosti in ji tako omogočile, da doseže večje število ljudi:
Chris Martin – Coldplay
Naslednjič, ko boste naročali kavo, kupovali oblačila ali obutev, ali se odločili svoji najdražji polovički podariti rože, za trenutek pomislite, kakšno mizerno pest drobiža bodo prejeli ljudje, ki so zaslužni, da te stvari lahko obstajajo.
Make trade fair – kampanja za pošteno trgovino
O pošteni trgovini sem tudi sam pisal tule:
http://dronyx.blog.siol.net/2007/01/16/postena-trgovina/
Dejstvo je, da bi lahko osveščeni kupci marsikatero nelogičnost, ki jo je povzročila tudi globalizacija, spremenili.
Žal tvojega zapisa prej nisem zapazil in je ušel linkanju že v osnovnem delu. Hvala, da si se oglasil. Spoštujem takšen način razmišljanja, a dejansko težko kaj narediš, da bi rešil situacijo. Tudi peščica ozaveščenih posameznikov, ki kupuje produkte, kjer je dobiček pošteno razdeljen, ne bo spremenila praktično ničesar. Potrebni so strukturni premiki v družbi, ki pa jih zajezuje kapital in vprašanje, če bo do njih kdaj prišlo.
In kaj lahko storim? Ne grem zjutraj na kavo? Ne kupim bombažne majčke?
To se tudi pri nas dogaja, sicer ne v tako grobi meri, pa vendar. Vzemimo na primer slovensko železarno jekla, Acroni Jesenice. Delavec na mesec prejme ~700€, za delo, katerega izdelek prodajo po več mio exSIT. Na dan naredi več izdelkov (ne vem kakšno uberdobro jekleno o/ krom ploščo le nekaj kvadratnih centimetrov). Bi moral biti deležen večjega zalužka? Bi!
Vendar, ponavljam, še vedno smo bolje situirani od delavcev nekje v Kambodži, ki dejansko delajo samo za kos kruha o/ pest riža.
Če pa lahko karkoli storim v boju proti takemu izkoriščanju, se takoj odzovem. Najsi bo to denarni prispevek ali internetno zbiranje podpisov.
Grade A stuff. I’m unueqsitnoably in your debt.
Gh42d3 bijnwgeivhhn
Če se zavedaš problematike, si storil že kar nekaj.
Živimo v časih turbokapitalizma, ko denar vrti svet, ko se dogajajo grozovite stvari in ko se družbene razlike le še povečujejo. Srednji sloj počasi izginja in z njim klasična družbena strafitikacija. Tisti, ki imajo, imajo vedno več, tisti, ki nimajo, imajo vedno manj.
Če se vrnem na primer, ki si ga podal. Delavec v Acroniju in delavec v Kambodži imata v svojih lokalnih geopolitičnih okoljih približno enak družbeni status. Pa vseeno gre lahko slovenski delavec v Kambodžo in s svojo – za naše razmere mizerno – plačo, živi precej luksuzno življenje. Si lahko kamboški delavec sploh privošči potovanje v Evropo? Neenakomerna porazdelitev dobrin in bogastva je tako dvonivojska. Globalna in lokalna. 20/80, pareto.
Pa še vedno, kot sta učila že Marx in Engels, v samih temeljih kapitalizma obstajajo vzvodi, ki bodo vodili v njegov propad. Zavedanje o resnični naravi sistema v katerem živimo je že prvi korak.