a moraš biti polnoleten,da se lahko udeležiš maratona?

Po tem, ko sem prebral tvoj post ni druge, kupujem Nike+, tekasko opremo in zacenjam, drugo leto pa tecem tudi jaz Lj maraton here I come! :)

1) Ja, je fama, ampak pri taki masi je število nadpovprečno atletsko sposobnih ljudi izredno majhno. Obstajajo tudi zgodbice in tudi filmi, kako so ljudje legendarni bostonski maraton pretekli, prehodili v šestih, sedmih urah, s krvavimi žulji, vnetji, krči, bruhanjem in se potem dobesedno sesedli, ko so prešli ciljno črto. A, premagali so sami sebe in to šteje največ.

2) Vedno tečem z muziko. Tudi za rekreacijo ali trening. Je navdih, je še dodatna sprostitev, da hitreje pozabiš zadeve, s katerimi se obremenjuješ čez dan. Na krajših tekih (10k) imam navado, da si v zadnjem kilometru iztrgam slušalke iz ušes in žgem do kamor gre in še malo naprej. Tu to ni bilo smiselno. Sem pa tudi sam prepričan, da to kar sem naredil ni bilo 100%. A, to niti ni bil moj namen, kar je že druga zgodba.

3) Ja, takšno razmišljanje je žal vedno bolj pogosto. Je mogoče to posledica materialnega sveta v katerem živimo in kjer je dovolj dobro le najboljše, a pri takšnih preizkusih to odpade. Seveda si vsi tekači želimo najboljše, ampak najboljše od sebe. Ne pa biti absolutno najboljši. V vsej masi par tisoč tekačev si na maratonu zelo zelo sam. In to je kul.

Tnx. Se vidimo naslednje leto.

@you.go: join us :) tnx.

@bigk: smotrno si je postaviti cilje, ki so realni in za katere se trudiš, da jih dosežeš. Če bi meni nekdo pred enim letom, ko niti nisem znal aktivirat vseh mišic na nogi rekel, da bom letos na LM tekel tak čas bi s solzami v očeh podpisal. Ampak sedaj mi je izziv, da naslednje leto to izboljšam. Pa naj bo to čas pod 1:35, 1:30 ali celo nekje v bližini 1:25. Ne upam si napovedati, ker ne vem, kaj vse se bo vmes zgodilo. Vem pa, da mi bo naslednji cilj še večji izziv.