Archives for the month of: avgust, 2007

Dve zgodbi

avgust 6, 07 //
5

… klik in avto pomežikne z vsemi štirimi, ko ga zaklenem. Ob medli svetlobi se sprehodim čez parkirišče. Zadnji službeni sestanek mi še vedno ne gre iz glave. Kako obrniti posel dokončno v naš prid? S temi mislimi odprem vrata lokala, pozdravim kelnarce in s pogledom na hitro ošvrknem goste. Precej standardna zasedba. Razen tista miza v kotu… Klapa je že zatopljena v pogovor, tako da me samo na hitro pozdravijo. Poslušam. Tako govorijo en čez drugega, da jih niti ne razumem. Naročim veliko točeno, slečem jakno in se namestim – večer bo še dolg. Malce bolj natančno pogledam tisto mizo v kotu in jo opazim. V vseh oblakih cigaretnega dima opazim, da kabi na prav poseben način. Čutno. To je to. Še jaz vzamem vžigalnik. Ck-ck… Puh.

dim voda

istočasno v vzporednem vesolju

… klik in avto pomežikne z vsemi štirimi, ko ga zaklenem. Na sosednjem parkirnem mestu se mularija naslanja na avto in pogumno kadi. Sprehodim se čez parkirišče. Zadnji službeni sestanek mi še vedno ne gre iz glave. Kako obrniti posel dokončno v naš prid? Pred vrati lokala skupinica deklet zapleteno v nagajiv pogovor. Zadnji ogorek v pepelniku še žari. Zakorakam v lokal in pozdravim tečnega kelnarja, ki samo prikima v odgovor. Usedem se za standardno mizo in čakam klapo. Čez nekaj minut opazim, da so njihove jakne na obešalniku. Oni pa zunaj, zatopljeni v pogovor. Pomaham jim skozi okno. Tišina.

Nesladka izbira

avgust 3, 07 //
2

V stavbi, kjer opravljam svojo obveznost do davkarije, so tudi avtomati za kavo in podobne zvarke. Avtomat ti za borih 20 centov (prej 50 tolarjev, tako da so zadevo celo pocenili) v hitrem času postreže z izbranim napitkom – kava, kava s [sic] mlekom, kapučino, celo Wiener melange zna namešati. Ob prvem srečanju z omenjenim aparatom sva se seveda najprej dobro ogledala. Sotrpini so mi zaupali, da če sladkorja izrecno ne izbereš s pritiskom na gumb, bo napitek nesladek. Odlično!
Ob dnevni konzumaciji izbranih napitkov (moj favorit je kava s mlekom), sem precej hitro ugotovil, da na koncu v plastičnem kozarčku vedno ostane neka snov, ki se čez čas strdi in je izredno podobna sladkorju. Zato, ker je sladkor. Moj esspreso je že nekaj let popolnoma nesladkan, turška pa, če se le da, tudi. In ta količina sladkorja, ki ostane pri tej ‘nesladki’ kavi ni prav majhna. Res je, da ostane na dnu – a napitka nikoli nisem premešal. Prav tako kot še nikoli nisem s pritiskom na gumb izbral sladkega napitka. A sem že omenil, da obstaja tudi napitek kapučino s čokolado, sladek, ki ga potem lahko s tistim gumbkom še dodatno pocukraš. La dolce vita.

“Ej, kok ti morem jest dat?”

avgust 2, 07 //
1

Vsi, ki delamo v pisarnah, kjer se hrano bolj ali manj naroča smo se s situacijo že srečali:
Dostavljalec prinese naročeno. V 99% primerov celoten račun plača ena oseba in izreče famozni stavek “bomo že potem zglihali”. Ko pride ta potem nekdo ravno tisti dan nima drobiža in bi vrnil naslednji dan, drugi sploh nima nič gotovine pri sebi, tretjem je nekdo dolžan še ‘od zadnjič’ in tako naprej. In potem gre za izravnavanje tistih zneskov en kup nepotrebnih živcev, razmišljanja (“Ej, a smo poravnal malco od prejšnje srede?”). Pri nas smo zadevo nekaj časa reševali z uvebo priročne pisarniške valute I-O-U (zadolžnica na katero napišeš svoj dolg in jo predaš upniku. Ta jo potem kasneje zamenja za konvertibilnejšo valuto), a še vedno je bila to le začasna rešitev. In potem…

Billshare

Billshare je spletna aplikacija, ki omogoča prav to. Pa še hudičevo enostavna in hitra je. Postopek je preprost. Nekdo ustanovi skupino npr. Naša pisarna. Potem ko pride famozni račun ga nekdo plača in vnese zneske, koliko mu je vsak posameznik dolžan. Naslednji dan račun plača nekdo drug in zneski se seštevajo/odštevajo. Ima tudi zelo fino funkcijo ‘izterjave’, ki tvojemu sotrpinu pošlje e-sporočilo kakšen znesek ti mora vrniti (oziroma koliko si mu v zadnjem času založil/-a).

Navdušuje pa predvsem preprostost in nenastlanost vsega skupaj. Registracija je opravljena prej dok rečeš keks, vse drugo pa je tudi narejeno v enem koraku ali največ dveh. Če kaj vpišeš narobe, ti Billshare točno sporoči, kaj moraš uredit. Vsak konec meseca bo gotovo zanimiva tudi statistika, kjer bo jasno razvidno, kdo se je najbolj zapufal in kateri ponudnik hrane je največ zaslužil od vas.

… in še osnove zapisa števil

avgust 2, 07 //
5

V temle zapisu je bilo predstavljenih nekaj napotkov za lažje spopadanje z zapisovanjem številk. By popular demand rečemo še kako o osnovah.

Kaj se piše skupaj in kaj narazen?

  • števila do sto pišemo skupaj (dvainpetdeset),
  • stotice izpišemo z besedo ter obrazilom -sto (dvesto, petsto, tristo),
  • tisočice pišemo podobno, le da je tisoč ločen od glavnega števinka (pet tisoč, sedemnajst tisoč, tristo devetinsedemdeset tisoč),
  • ločeno pišemo tudi milijone, a jih tudi sklanjamo (en milijon, dva milijona, petintrideset milijonov, štiristo dva milijona).

Zapišimo število 5.234.652. Pet milijonov dvesto štiriintrideset tisoč šeststo dvainpetdeset.

Enote in odstotke vedno(!) pišemo ločeno od števnika (25 km, 16 EUR, 250 W, 46 %). Presledek je stični (v Wordu ga ustvarimo s kombinacijo ctrl+shift+preslednica – hvala Ervinator). Stičen presledek nam omogoča, da nam enota ne bo pobegnila v novo vrsto, če število pišemo čisto na koncu vrstice.

To so samo glavni števniki. Pogosteje se rabljajo še vrstilni (prvi, tretji, sedemnajsti, dvesto petintrideseti, itd.), ločilni (troje, petero) in množilni (enojno, dvojno, trojno) pa so precej redki.

Pa še ‘zanimivost’: med števnike spadajo tudi nedoločni števniki, ki samostalnika števno ne določajo natančno – dosti, mnogo, več, veliko, nekaj, dosti.