Včerajšnji nastop Pink v Tivoliju je v marsikom pustil malce mešane vtise. Predvsem zaradi časa trajanja koncerta, zaradi česar so mnogi še dolgo potem, ko so roadiji že pospravljali oder, čakali, ali se bo mogoče le vrnila na en kratek dodatek.
Izbor komadov je ponudil precej dober prerez njenega ustvarjanja s poudarkom na zadnjem albumu I’m not Dead. Nekateri so verjetno pričakovali popast nastop, in so jih presenetili trši rockovski zvoki (predvsem surova kitara). Drugi smo ravno v tem uživali. Tisti homage Janis Joplin z venčkom njenih najbolj znanih, začenši s Summertime se njenem na trenutke surovim glasom ne poda ravno najbolje. Si pa predstavljam, kako bi isti venček odpela Norah Jones (ki, mimogrede, 10. avgusta koncertira v Puljski areni).
Iz nastopa je žarela samozavest, a hkrati kritičen odnos do sveta in njene lastne refleksije na okolje.
En argument, zakaj je bil show kratek, je gotovo ta, da so njene pesmi krajše, udarnejše. In ne razvlečene na šest minut, kjer se desetkrat ponovi refren z eno variacijo na koncu. Je že boljše tako.
Setliste se z glave ne spomnim, morda jo bo zapisal kak drug bloger/ka. Predvsem je šlo za izbor najboljšega iz vseh njenih štirih studijskih albumov s poudarkom na zadnjem. Vmes je za popestritev vzdušja vključila še What’s up (edini hit Four Non Blondes. Pevka te skupine, Linda Perry je za Pink napisala Get the Party Started). In kot zadnji komad koncerta v oklepaju omenjeni Get the Party Started, ki je bil križan s Sweet Dreams.
Če potegnem črto: energično, udarno, morda malce kratko, a še vedno dovolj močno roza, da je naredila vtis.
Memo organizatorju: Spoštovani organizator, prosim te, da kdaj obiščeš kakšen koncert v tujini, po možnosti pri naših severnih sosedih. Če se že odločiš imeti znotraj dvorane samo en šank, naj ta ne bo pri vhodu, kjer je že tako ali tako največji pretok ljudi, ki hodijo vsak v drugo smer. Ko je konec koncerta je fino, če naročiš, da se odprejo vsi možni izhodi. Tako ne prihaja do gnetenja pred ozkimi grli (vrati, prehodi), kjer obstaja potencialna nevarnost za kakšne poškdobe. Če v dvorani koncerta dovoliš kajenje, poskrbi za primerno zračenje, saj so oblačila vseh udeležencev naslednji dan takšna, kot bi doživela ekstremni tretma v dimniku ali vsaj črni kuhinji. Če se odločiš prodajati fan artikle, majčke, cedejke, priponke, kape, postavi kakšno stojnico še izven dvorane, vsekakor pa ne zraven edinega šanka. Še kdaj pripelji Pink v Slovenijo in ji zabičaj, da muzicira vsaj zglednih nogometnih 90 ali še kakšen sodnikov podaljšek več.
