Microsoft Surface

Kozmos, Neuvrščeno — obutimacek on maj 30, 2007 at 09:31

V strogo varovanih Microsoftovih sobanah je že kar nekaj časa nastajal skrivnosten nov produkt, ki so ga obelodanili včeraj (na policah trgovin v prodaji konec 2007). Imenuje se preprosto Površina (Surface).

Surface - Površina

Površina je namizni (dejansko) računalnik s 30-palčnim (76,2 centimetrskim) na dotik občutljivim zaslonom, ki je dejansko namenjen skupnemu delu, sodelovanju, izmenjavi podatkov in vsebin. Je praktično na dotik občutljiva miza, kjer si lahko s prijatelji izmenjujete fotke, glasbo. Predstavlja premik k bolj naravnemu uporabniškemu vmesniku - vse se da postoriti z uporabo rok, brez pripomočkov v obliki tipkovnic ali mišk. V predstavitvenih filmčkih je prikazana tudi možnost plačevanja v restavraciji preprosto tako, da kreditno kartico gost položi na mizo, na kartico potegne stvari, ki jih je naročil, odmeri napitnino in plača. Površina očitno omogoča napredno prenašanje podatkov (poleg običajnih brezžičnih in modrozobih protokolov očitno podpira tudi RFID), poleg tega pa zna tudi zaznati obliko predmeta, ki ga postavimo na mizo. Microsoft je uspelo še nekaj - z Applom se bodo pomerili še na Multi Touch fronti. Apple je Multi Touch odkupil od podjetja Finger Works, pri MS so razvili svojo tehnologijo, ki bo prvič uporabljena v Površini (Jobs je Multi Touch napovedal za kmalu prihajajoči iPhone).

Cena tele nadvse privlačne zadeve je med 5.000 in 10.000 ameriškimi zelenci, in je primarno namenjena hotelom (med prvimi naročniki je veriga Sheraton), kongresnim dvoranam in ‘hip’ restavracijam. V roku leta ali dveh naj bi cena padala dovolj, da bo Površina primerna tudi za domače uporabnike. Jaz bi jo imel že zdaj :)

http://www.microsoft.com/surface

Marketing?

Fajl, Kozmos, Štamprle — obutimacek on maj 29, 2007 at 09:16

Vroča besedica v današnjem svetu, tista, ki prinaša dodatno vrednost je MARKETING. Čeprav se zdi samoumevno, kaj marketing pomeni, večinoma nihče ne zna podati zdravorazumske razlage termina. Takole nekako:

Si moški (taprav dec) in vidiš čudovito bejbo na zabavi. Stopiš do nje in ji rečeš: »Fantastičen sem v postelji«. To je DIREKTNI MARKETING.

Si na zabavi s prijatelji in vidiš čudovito bejbo. Eden od tvojih frendov gre do nje in ji reče »On je fantastičen v postelji« ter s prstom pokaže nate. To je OGLAŠEVANJE.

Na zabavi vidiš čudovito bejbo. Stopiš do nje in jo prosiš za telefonsko številko. Naslednji dan jo pokličeš, se ji predstaviš in rečeš: »Zdravo, fantastičen sem v postelji«. To je TELEMARKETING.

Si na zabavi in vidiš čudovito bejbo. Popraviš si frizuro in zravnaš srajco. Stopiš do nje, ji natočiš pijačo in rečeš: »Mimogrede, fantastičen sem v postelji«. To so ODNOSI Z JAVNOSTMI.

Si na zabavi in vidiš čudovito bejbo. Ona stopi do tebe in reče: »Slišim, da si fantastičen v postelji«. To je PREPOZNAVANJE BLAGOVNE ZNAMKE.

Marketing

Si na zabavi in vidiš čudovito bejbo. Prepričaš jo v to, da gre domov s tvojim prijateljem. To je PRODAJNO ZASTOPSTVO.

Tvoj prijatelj je ne more zadovoljiti, zato pokliče tebe. To je TEHNIČNA PODPORA.

Si na poti na zabavo, ko se zaveš, da obstaja možnost, da v vseh teh hišah, mimo katerih se voziš, živijo čudovite bejbe. Splezaš na streho hiše, ki je na sredi naselja in se naglas zadereš: »Fantastičen sem v postelji«. To je NEŽELENA POŠTA.

Besedilo povzeto po Ads of the World. Ilustracija via advert-eyes.

Make Trade Fair - Kampanja za pošteno trgovino

Fajl, Kozmos — obutimacek on maj 28, 2007 at 09:47

Ko greste zjutraj na kavo in zanjo plačate 1 EUR, od tega zneska le en cent pripada človeku, ki je pridelal opojna zrnca. Ko želite nekomu izkazati pozornost ali se opravičiti za kakšno napako, kupite rože. Tiste eksotične so še posebej lepe, dišeče in drage. Pa vendar človek, ki jih je vzgojil in nabral zasluži manj kot pol odstotka od zneska, ki ga plačate v cvetličarni. Prijetna bombažna majčka, ki jo nosite, vas je stala le nekaj evrov, ali pa ste jo celo dobili zastonj, če je potiskana s kakšnim sponzorskim logotipom. A, obiralci bombaža mesečno zaslužijo tak znesek, kot ga vi plačate za eno boljšo majico. Je to prav?

Make trade fair logo

Make Trade Fair je kampanja organizacije OxFam (njen osnovni namen je odprava lakote Oxford Committee for Famine Relief), ki opozarja na takšne neenakosti, ki se dogajajo v trgovanju med razvitejšim in manj razvitejšim svetom. Verjetno se vsi spomnite plaz kritik, ki se je usul na Nike, ker so baje športne copate v državah tretjega sveta šivali otroci za pest drobiža na dan. Podobne zadeve se dogajajo na praktično vseh področjih. Zjutraj, ko jemo zajtrk, je za proizvode, ki jih imamo na mizi, poskrbel praktično ves svet. In tisti, ki so že tako v depriviligiranem položaju so dobili le mikrodelež drobiža, ki ga porabimo za zajtrk. En razlog, zakaj je stanje takšno, je gotovo tudi ta, da se na takšne stvari ne opozarja. Proizvodnja nečesa je elegantno postavljeno v nek zakoten del sveta, kamor še ni prav zares stopila noga množičnih medijev. In tisto, kar ni na medijski agendi, ne obstaja. Je drevo naredilo zvok, ko je padlo, če tega ni nihče slišal?

To so ekstremne neenakosti, ki jih zaradi svoje osnove (kopičenje kapitale in maksimizacija dobička) ustvarja kapitalistični red, ki, tako Marx, v svoji osnovi vsebuje elemente, ki bodo vodili v njegov razkroj. Ekonomska nadstavba temelji na neenakostih, ki nekaterim (20%) omogoča lagodno življenje, preostalih 80% pa živi na robu…

MTF kampanjo so podprli tudi nekatere znane osebnosti in ji tako omogočile, da doseže večje število ljudi:

Chris Martin - Coldplay
Chris Martin - Coldplay

Naslednjič, ko boste naročali kavo, kupovali oblačila ali obutev, ali se odločili svoji najdražji polovički podariti rože, za trenutek pomislite, kakšno mizerno pest drobiža bodo prejeli ljudje, ki so zaslužni, da te stvari lahko obstajajo.

Make trade fair - kampanja za pošteno trgovino

Družboslovec o spletu

Fajl, In Medias res, Spletke — obutimacek on maj 23, 2007 at 09:51

Od zagovora diplome je minilo že več kot en teden, and ’twas high time, da kaj rečem o tem. Teme Medijske dimenzije svetovnega spleta , sem se lotil zato, ker mi je področje nadvse blizu zasebno, akademsko in nenazadnje službeno. Je gotovo področje, ki bo sedaj, ko je splet prešel zgodnjo fazo razvoja, odpiralo vedno več družbenih vprašanj, eno od katerih je npr. nova delitev sveta na omrežene in neomrežene (v Afriki ima dostop do spleta le nekaj odstotkov prebivalstva - v ZDA več kot 70%, povprečje EU25 je 38%, EU15 pa nekje 50%), znana tudi kot digitalni razkorak oziroma digital divide. Seveda je različnih področij toliko, da jih je težko strniti v eno samo diplomsko delo. Zaradi študijske smeri sem se osredotočil na medijski segment, ter nekatere posledice tega, tako za medijske producente (medijske hiše, novinarje), kot tudi za prejemnike medijskih vsebin. Pa, da ne bom dolgovezil, en kratek navedek iz zaključka naloge - navajanje virov po ustaljenih pravilih :) :

“Gotovo pa se najbolj zanimive teme odpirajo na podrocju vpliva spleta na družbo in posameznika. Kako je zaradi spleta spremenjeno naše dojemanje sveta in kako si sedaj drugače (ali je res bolje?) osmisljujemo svet, ki nas obdaja? Spreminja se tudi družba in nastaja nova delitev sveta na tiste, ki so na spletu in tiste, ki niso. Ali to, da nekoga ni na spletu, pomeni, da ta za ‘omrežene posameznike’ ne obstaja?
Na tej točki se lahko opremo na McLuhana in zapišemo, da splet posreduje ljudi, minus telo, v celoti. Na spletu se dogajajo številne interakcije med ljudmi, gradijo se povezave, ustvarjajo skupnosti. Je svet, v katerem pušcamo naše sledi, misli, komentarje, ki v njem živijo naprej svoje življenje.
Danes so vedno bolj pogoste tudi razprave o spletu 2.0, kljub temu da zanj ne obstaja nobena enoumna in točna definicija, ki bi opisovala njegove lastnosti. Večina strokovnjakov in poznavalcev govori, da naj bi šlo za družbeni splet. Pa vendar, ali ni
takšen že od samega zacetka?” (Rejc, 2007: 48).

Za ta namen je bila ustvarjena tudi podstranka, ki je namenjena razpravam o temi in povezanih ter sorodnih vsebinah:

Medijske dimenzije spleta

Branilci jabolčne vere

Fajl — obutimacek on maj 16, 2007 at 14:11

Verjetno tudi vi poznate kakšnega. Zadnje čase je vsaj v krogu, kjer se gibljem, vse več Apple uporabnikov. Ponavadi se vedno začne z navdušenostjo nad minimalističnim videzom, ki se nadaljuje v preprostost uporabe. Ampak, ali so iMaci in MacBooki res vse to, kar naj bi bili… Poglejmo par praktičnih ilustracij:

zeleno jabolko

1. Mac sploh ni bistveno dražji od primerljivo močnega PC računalnika
Ta stavek boste pogosto slišali od navdušenega jabolčnega uporabnika, ki bo upravičeval nakup. Pa poglejmo…

Najcenejša MacBook konfiguracija: Core 2 Duo, 1.83 Ghz, 13.3″ zaslon, 2×256 MB DDR, 60 GB disk, combodrive, itd.

Prenosnik, ki poganja Visto, iz približno istega cenovnega razreda je Dellov Inspirion 6400 (0143):
Procesor je sicer enak, kot v jabolčniku, a tu se vsa podobnost konča. 2×1 GB DDR ram, 160 GB disk, 15.4″ zaslon. V ceni je vključena tudi Vista Home premium, ter trial različica Office 2007 (ki za razliko od trial verzij applovih programov omogoča, da svoje delo shranite).

Seveda Apple uporabniki vso to razliko opravičujejo z…

oseba A: sej je luštn, sam a ni ful mejhn zaslon?
oseba B: to je tko dobr narjen, pa tolk je boljši od ostalih LCD-jev, da več ne rabiš.

ali

oseba A: u… a 60 GB diska ma, a je to dost?
oseba B: ja, itak več kot preveč, to je isto kot da bi mel na pc-ju 200 GB

[Je naključje hotelo, da ima PlayStation3 isto velik disk kot MacBook (60 GB)?]

ali

oseba A: ka pa ma tale mekbuk za ene porte
oseba B: ja maš, firewire, dva USB, mini-DVI…
oseba A: sam dva USB? a ni to mal premal?
oseba B: ne, sej več ne rabiš…

kaj je že rekel Bill Gates davnega leta 1981: “640 kb je več kot bo kdo kdajkoli potreboval…”

In Appli so nadgradljivi, razširljivi… res?

leopardvista.png

2. Apple deluje out-of-the-box

Seveda, če se najprej z ročnim orodjem spraviš nad tipkovnico ter zamenjaš tipko ali dve, da lahko normalno uporabljaš slovensko (ex-yu) razporeditev tipk. Bojda, tako Mac userji, da lahko potem pa res takoj začneš delati z računalnikom, ker je vsa programska oprema, ki jo rabiš za delo, že naložena in deluje. Sodelavec, ki ma namiznega belega kvadratnika, je to neresnico izkusil na precej bridek način, ko je želel v Keynotu shranit prezentacijo, ki jo je delal. Ne gre. Preizkusna verzija ne omogoča shranjevanja. Huh.
Častilci belih in črnih mašinc bi si morali ogledati, kako deluje en sodoben prenosnik z naloženo Visto. OS se dejansko naloži v dveh sekundah in lahko začneš z delom (vsi ostali procesi se nalagajo v ozadju, zato tudi malo precej večja lakomnost, kar se pomnilnika tiče). Tipkovnice ti ni treba razmontirati, naložen je pa tudi preizkusni Office paket, kjer lahko svoje delo tudi shranite (kdo pa še to danes rabi?). XP-ji so bili resda še malce okorni, vendar Vista tudi na PC sisteme prinaša out-of-the-box koncept.

3. Pri Applu vse naredijo bolj kvalitetno

Sodelavcu je miška Mighty Mouse odpovedala dvakrat. Vedno isti defekt. Seveda so mu jo dvakrat zamenjali, ker je šlo pač za napako znotraj garancije, a grenak priokus seveda ostane. Dejstvo, da je miš 3-4 krat dražja od ostalih mišk ni nezanemarljivo.

4. Apple in Windows sistemi so popolnoma združljivi

Ste kdaj poskusili z mašinco, na kateri teče OS X, kaj stiskati na tiskalniku, ki je bil povezan v Windows omrežje (kar je primer verjetno v 99% slovenskih podjetij)? Baje se da. Baje.

Gotovo so jabolčni izdelki dizajnersko in konceptualno daleč pred ostalimi. Ko jih kupite, kupite tudi določen imidđ, določen lajfstajl. Kupite tudi poželjive poglede, ko malega belega prenosnika odprete na mizi v lokalu.

Komentarji apple uporabnikov, vem da vas je dosti med blogerji, izredno dobrodošli :)

Tipičen slovenski odziv na Eurosong

In Medias res, Štamprle — obutimacek on maj 12, 2007 at 10:28

Lani, ko je čudežni pojoči deček bradati mož Anžej Dežan izpadel iz izbora za pesem Evrovizije že v polfinalnem večeru, so ga mediji in tudi blogosfera dobesedno raztrgali. “Sem vedel, da bo tako” in “morali bi poslati tega in tega” ali celo “kaj sploh še sodelujemo na tem, če še v finalni izbor ne moremo prit” so bile tipične teme mnogih zapisov in prispevkov.

Letos, ko smo v mrzle Helsinke po žerjavico poslali nekonevncionalno divo Alenko Gotar, nič - razen dvomov. Uspelo se ji je uvrstiti v finalni izbor, nič. Vsaj mene navdušuje s skuliranim odnosom, kjerkoli se pojavi. Pesem mi sicer ni všeč, ampak ima možnosti. A kljub vsem tem atributom in že doseženim uspehom, se o njej bore malo govori. Mediji so napol zdolgočaseno povedali, da se je ‘Gotarjevi uspelo uvrstiti v sobotni finale’, na blogosferi pa sem zalsedil le nekaj prispevkov, ki pa so govorili predvsem o tem, kaj je narobe z drugimi izvajalci. Alenka Gotar? Zaenkrat ji še gre, pustimo jo na miru.

Nekako se bojim, da bo situacija jutri popolnoma drugačna. Lahko pa se tudi motim…

Naprej »
Vse pravice pridržane Obuti Maček © 2007-2008.